Balinanje kot športna panoga je prišlo pred več desetletji iz Francije preko Italije tudi v Slovenijo. Na bivšem Kranjskem še pod Avstrijo so začeli balinati okrog leta 1910. Igra je bila takrat igralcem v razvedrilo in zabavo. Že leta 1935 je bilo v Sloveniji veliko balinarskih klubov, ki so bili sicer bolj neorganizirani, vendar so med seboj igrali tekme vse do začetka druge svetovne vojne. Vojna vihra tudi balinanju ni prizanesla, zato je ta šport v tem času povsem zamrl. Po vojni je balinanje ponovno oživelo. V Sloveniji se je pričelo organizirano športno balinanje šele v letih 1949/1950 in sicer na pobudo dr. Milka Gornika, kateremu sta se pridružila še Romeo Bassin in Avgust Petrovčič. Za vse tri balinarske navdušence lahko smelo trdimo, da so bili pobudniki, ustanovitelji in tvorci športnega balinanja v Sloveniji in seveda tudi v bivši Jugoslaviji. Leto dni kasneje so ustanovili pri takratni Fizkulturni zvezi Slovenije prvi balinarski odbor, ki je zatem ustanovil Balinarsko zvezo Slovenije. Uradni prostori zveze so bili v lesenemu provizoriju na Likozarjevi ulici v Ljubljani, katere pa je aprila 1958 uničil požar.

Kmalu po ustanovitvi Balinarske zveze Slovenije so bila sprejeta tudi enotna balinarska pravila, ki so bila prirejena po mednarodnem tehničnem pravilniku. S tem so bili postavljeni dovolj trdni temelji za nadaljnje delo in za večji razmah balinanja pri nas. Vodenje odbora je kot predsednik prevzel Romeo Bassin, ki je opravljal delo predsednika najprej v Sloveniji, leto pozneje pa je prevzel predsednikovanje tudi v jugoslovanskem balinanju. Svoje delo je opravljal z veseljem, zavzeto, predvsem pa uspešno vse do svoje smrti leta 1962.

V letu 1951 so se pričela v Sloveniji prva balinarska tekmovanja v četverkah, saj so bila na voljo že prva ustrezna preurejena balinišča za tekmovanja, obstajal pa je tudi ustrezen sodniški kader. V njem so bili zlasti balinarji in člani odbora, ki so imeli možnost proučiti mednarodni tehnični pravilnik. Organizacija tekmovanj je terjala veliko naporov, zlasti še kar zadeva tehnično plat. Vodenje tekmovanj so zaupali Avgustu Petrovčiču, ki je vodil domala vsa tekmovanja v slovenskem in jugoslovanskem merilu. Čeprav mu je vzelo vodenje tekmovanja veliko časa, je bil Avgust Petrovčič kljub temu še naprej izredno uspešen tekmovalec. V letu 1952 je bilo prvo tako imenovano državno prvenstvo četverk med balinarskimi klubi iz Slovenije in Hrvaške, oziroma med ljubljanskimi in reškimi klubi. Nastopilo je osem ekip, iz Slovenije pa so nastopili Kamen, Polje, Žaba in Rožna dolina. Prvo državno prvenstvo, če ga lahko tako imenujemo, je močno povečalo zanimanje za balinarski šport v Sloveniji. Zanj se je pričelo zanimati vse več ljudi, ki so spoznali, da se lahko ukvarjajo z balinanjem bodisi tekmovalno ali rekreacijsko. S povečanjem števila klubov in z ustrezno organiziranostjo balinanja kot športne dejavnosti, so nastali pogoji za vključitev takrat jugoslovanskega balinanja v mednarodno balinarsko organizacijo, ki je takrat imela sedež v Torinu. Z včlanitvijo v mednarodno balinarsko zvezo FIB leta 1953 je dobil naš balinarski šport lepo priznanje, ki je bil porok, da se bo balinanje še hitreje razvijalo. Že v letu 1954 je takrat jugoslovanska reprezentanca nastopila na svetovnemu prvenstvu četverk v francoskemu kraju St.Etienne, na katerem je sodelovalo 16 izbranih reprezentanc. Uspeh res ni bil najboljši, a je vseeno dal novega poleta za še načrtnejšo vadbo in nadaljnje sodelovanje na mednarodni sceni.

Osamosvojitev Slovenije leta 1991 je prinesla nov preobrat v razvoju slovenskega balinanja. Resno se je pristopilo k delu, saj je bilo potrebno pripraviti vse normativne akte, ki so bili potrebni za normalno delovanje. Tako so bili v letu 1992 na volilni skupščini sprejeti prvi statut in pravilniki zveze. Prišlo je tudi do popolne reorganizacije tekmovalnega sistema. Igralci nove generacije so od leta 1992, ko je mladinska reprezentanca prvič nastopila na svetovnem prvenstvu v Strambinu v Italiji, na vseh prvenstvih, tako v članski kot mladinski in od leta 1998 tudi v ženski konkurenci, osvajali medalje. Danes združuje Balinarska zveza Slovenije že preko 11.500 balinarjev od tega več kot 4000 registriranih igralk in igralcev v desetih območnih zvezah. V zvezi deluje tudi 17 ženskih ekip. Na državni ravni poteka ligaško tekmovanje v treh ligah in sicer super liga, prva liga in dve drugi ligi. V vseh ligah skupaj nastopa 38 ekip. Na vseh ravneh: članski, mladinski, ženski in konkurenci dečkov so organizirana državna prvenstva v vseh disciplinah. Za uspešno organiziranost zveze ima poleg številnih posameznikov največje zasluge sedanji predsednik Jože Rebec, ki je že od leta 1980 na čelu zveze. Njegovo delo je znala ceniti tudi mednarodna zveza, saj je bil leta 1997 izvoljen v izvršni odbor FIB.

Z novim tisočletjem se je odprlo tretje poglavje slovenskega balinanja. Slovenski igralci in igralke v vseh kategorijah osvajajo naslove svetovnih in evropskih prvakov. Leta 2001 je Balinarska zveza prvič organizirala svetovno prvenstvo v Kranju, na katerem je Damjan Sofronievski osvojil naslov svetovnega prvaka v natančnem izbijanju. Pika na i pa je bila postavljena v sezoni 2007, ko je super liga prvič nastopila v dvoranah.